Največja slovenska zasebna dermatološka ustanova
Telefon: 01 51 41 700 / Email: info@dermatologija.eu

Alergijske bolezni kože

Večina ljudi ima kdaj v življenju vneto kožo, a je večina teh sprememb povezana z različnimi dražljaji – voda, zobna pasta, groba oblačila, čistila itn.

Najpogostejši so:

Kadar pa je vzrok bolezenskega procesa povezan z alergenom, ki sproži imunski odgovor telesa, govorimo o alergijskih boleznih kože. Le-teh poznamo precej, a daleč najpogostejše so atopijski dermatitis, kontaktni alergijski dermatitis in koprivnica.

KOPRIVNICA

S pojmom koprivica ali urtikarija označujemo pojavljanje rdečkastih ali belkastih, ostro omejenih sprememb na koži, ki so blago dvignjene nad nivo okolne kože in srbijo. So lahko najrazličnejših oblik in velikosti, praviloma na enem mestu vztrajajo nekaj ur, nato se pojavijo na drugih mestih. Večinoma zagoni trajajo nekaj dni ali tednov, pri nekaterih osebah pa tudi več mesecev ali let.

S koprivnico povezana sprememba je t.i. angioedem, večja oteklina, ki zajame globje predele kože, pojavi se najpogosteje na vekah, ustnicah, jeziku, prstih in praviloma ne srbi. Seveda pa se lahko angioedem pojavi tudi povsem samostojno.

Sprožitev koprivnice

Mehanizem razvoja koprivnice je sicer pogosto, a ne vedno, povezan z alergijsko reakcijo. Sprožijo jo lahko različna hranila, zdravila, piki žuželk pa tudi bakterijske in virusne okužbe. S pojmom fizikalna urtikarija pa označujemo stanja, ko zagon bolezni sprožijo »fizikalni« dražljaji: mraz, vročina, sprememba temperature, sončna svetloba, telesna aktivnost itn..

Če poznamo sprožilec nastanka urtikarije, se mu je vsekakor smiselno izogibati. Ob zmernih zagonih praviloma priporočamo antihistaminike v obliki tablet, ob hujšem zagonu pa je zelo priporočljivo obiskati zdravnika.

ATOPIJSKI DERMATITIS

AD je kronična bolezen

Atopijski dermatitis (AD) je kronična kožna bolezen, ki se praviloma razvije v ranem otroštvu in je pogosto povezana z alergijskim nahodom in astmo.

Pri velikem deležu bolnikov je dokazljiv alergijski odziv na različne snovi, ki jih vdahnemo ali zaužijemo, pogosto pa imajo bolniki tudi strukturne spremembe kože, predvsem pomanjkanje t.i. naravnih vlažilnih faktorjev.

Najpogostejši sprožilci poslabšanja AD so

  • različna hranila,
  • pršice v hišnem prahu,
  • živalska dlaka, okužbe,
  • dražeča nega kože
  • neprimerna oblačila.

Koža je praviloma suha, občutljiva, na različnih predelih se oblikujejo ekcemi – neostro omejena področja rdečine, luščenja, koža je pogosto blago zadebeljena, vidni so znaki praskanja.

Pomembna je predvsem pravilna nega kože in izogibanje praskanju. Vsa sredstva za nego naj bodo prilagojena občutljivi koži alergikov. Znanim alergenom se je smiselno izogibati.

Že oblikovana področja ekcemov tretiramo z lokalnimi protivnetnimi pripravki (kortikosteroidi, kalcinevrinski inhibitorji), ob močnem srbežu pa priporočamo sistemski antihistaminik.

KONTAKTNI ALERGIJSKI EKCEM

Ob naslednjem stiku

Ta vrsta alergijskega odziva na koži se razvije ob stiku kože ali sluznice z določeno snovjo. Ob prvem stiku potrebuje koža približno 10 dni, da razvije preobčutljivost na dotično snov, ob nadaljnih stikih pa se alergijski odziv pojavi po 24 do 48 urah in traja praviloma več tednov, da popolnoma izzveni – tudi ob ustreznem zdravljenju.

Na mestih stika alergena s kožo se pojavi rdečina, drobni mehurčki, luščenje, skoraj obvezen spremljevalec je srbež.

Najpogostejši sprožilci so;

  • kovine (npr. nikelj),
  • različne dišave,
  • barvila,
  • izdelki iz lateksa ali akrilatov,
  • tudi zdravila ali npr propolis.

Ključni element preprečevanja in zdravljenja je izogibanje snovi, na katero smo alergični. Sicer pa priporočamo skrbno nego kože in ob hujšem vnetju pripravke s kortikosteroidi.

Ne veste, katero kožno težavo imate?

Izpolnite formular in odgovorili vam bomo v kratkem času